Kaj je recesijska vrzel?
Opredelitev recesijske vrzeli - opredelimo jo lahko kot razliko med realnim BDP in potencialnim BDP na ravni polne zaposlenosti. To je znano tudi kot kontrakcijska vrzel. Realni BDP vedno odtehta potencialni BDP, ker je skupna proizvodnja v gospodarstvu vedno nižja od skupne proizvodnje, ki bi jo dobili pri polni zaposlenosti.
Z enostavnejšimi besedami lahko rečemo, da je to razlika med dejansko proizvodnjo in polno zaposlenostjo, če je dejanska proizvodnja manjša od naravne ravni proizvodnje.
Spodnji graf recesione vrzeli prikazuje to situacijo. Gospodarske razmere so, ko je realni BDP nižji od naravnega. Gospodarstvo se sooča z recesijsko vrzeljo, ko je realna proizvodnja nižja od pričakovane, kot je prikazano na spodnjem grafikonu. Skupno povpraševanje in SRAS (kratkoročna agregatna ponudba) se sekata na točki levo od LRAS (dolgoročna agregatna ponudba), kot je prikazano na spodnji sliki.
- LRAS - Dolgoročna skupna ponudba
- SRAS - Kratkoročno sestavljena ponudba
Pojasnilo recesijske vrzeli
Ko se zgodi recesija, ko gospodarstvo ne doseže polnega potenciala. Prihaja v recesijsko vrzel. Izmeri razliko med tem, kje je gospodarstvo in kje mora biti gospodarstvo. Idealne razmere bodo prevladale, ko bo gospodarstvo v dolgoročnem ravnovesju, ko bodo vsi viri izkoriščeni v največji in najbolj učinkoviti zmogljivosti. Upoštevati je treba, da idealno gospodarstvo ne pomeni nič brezposelnosti, saj tovarne obratujejo štiriindvajset ur sedem dni v tednu. V takšnih razmerah mora obstajati naravna stopnja brezposelnosti, ki vključuje posameznike, ki so brezposelni, ker so v tranziciji. Prav tako bodo tovarne imele izpad zaradi vzdrževanja in nadgradnje.
To poudarja, da gospodarstvo deluje pod ravnijo polne zaposlenosti, kar dolgoročno vodi do padca splošne ravni cen. V ospredje prihaja v času gospodarske recesije in je povezana z večjim številom brezposelnih.
Čeprav pomeni gospodarsko upočasnitev, lahko ostane stabilna, kar kaže na kratkoročno gospodarsko ravnovesje pod idealom, ki lahko gospodarstvu škoduje kot nestabilno obdobje. To se zgodi, ker dolga obdobja nižje proizvodnje BDP zavirajo rast in glavni prispevajo k trajni višji stopnji brezposelnosti. Ker se ravni proizvodnje spreminjajo, da se to nadomesti, se spreminjajo tudi cene.
To je znak, da gospodarstvo prehaja v recesijo in lahko vodi do neugodnih deviznih tečajev tujih valut. Ko vpliva na menjalni tečaj za tuje valute, to vpliva tudi na finančni donos izvoženega blaga. Nižja donosnost izvoženega blaga manj prispeva k BDP držav izvoznic in nadalje deluje kot katalizator recesijskega trenda.
Vzroki za recesijsko vrzel
- To se zgodi predvsem zaradi neučinkovite razporeditve virov, kar ima za posledico upad gospodarstva, saj imajo podjetja v tem primeru manjši dobiček in bodo morala odpustiti več delavcev. To vodi do povečanja brezposelnosti, s čimer se zmanjša potrošniška potrošnja in skupno povpraševanje.
- Dolgoročno je recesijska vrzel povezana s krčenjem poslovnega cikla.
- Skratka, vzroki za nastanek te vrzeli se zmanjšujejo pri porabi države, povečuje se število prebivalstva, ki potrebuje več sredstev, da se preživi, povečuje davčna stopnja vlade, ki vpliva na raven povpraševanja zaradi zmanjšanja ponudba denarja v gospodarstvu in nihanje cen spet povzročata zmanjšanje potrošnje in povpraševanja.
Učinki recesijske vrzeli
Učinki te vrzeli se povečujejo v stopnji brezposelnosti v gospodarstvu, saj gospodarstvo ustvarja manj kot naravno rast BDP. Posledica je tudi nižja proizvodnja in nižja gospodarska rast. Poslovni cikel se krči zaradi nižje ravni povpraševanja in manjše ponudbe denarja v celotnem gospodarstvu.
Rešitev problema recesijske vrzeli
Da bi rešile recesijsko vrzel, vlade izvajajo ekspanzivno monetarno in fiskalno politiko. Denarna politika se izvaja z zniževanjem obrestnih mer v gospodarstvu, da bi povečali ponudbo denarja za pospeševanje rasti. Fiskalna politika se izvaja z znižanjem davkov in povečanjem državne porabe za povečanje povpraševanja.
Korelacija med recesijsko vrzeljo in brezposelnostjo
Treba je opozoriti, da se učinek recesione vrzeli povečuje pri brezposelnosti. Ko gospodarstvo upada, se povpraševanje po blagu in storitvah zmanjšuje z naraščajočo brezposelnostjo. Če se v tem primeru ne spremenijo cene in plače, se stopnja brezposelnosti poveča. Višja kot je stopnja brezposelnosti, nižje je splošno povpraševanje, ki znižuje potrebno proizvodnjo in še znižuje realizirani BDP. Ob padcu proizvodnje je za izpolnitev proizvodnih potreb potrebnih malo zaposlenih, kar vodi do dodatnih izgub delovnih mest.
V takšnih razmerah, ko dobiček podjetja miruje ali pada, podjetje ne more ponuditi višjih plač. V številnih panogah so v teh situacijah znižane plače. To se zgodi zaradi spremembe notranjih poslovnih praks ali nenamernih rezov, ki so posledica učinka na panoge, kjer del plač delavcev temelji na napotkih, kot so restavracije.
Zaključek
Za zaključek lahko rečemo, da je glavni vzrok za nastanek recesione vrzeli visoka raven cen, kar ima za posledico nižjo porabo in splošno povpraševanje. Učinek tega je ustvarjanje ciklične brezposelnosti v gospodarstvu. Povečanje državne porabe in izvajanje politik za povečanje ponudbe denarja za povečanje povpraševanja je rešitev za odpravo problema.
