Formula za posredovanje - Opredelitev in izračun (s primeri)

Formula za izračun terminske stopnje

Formula terminskega tečaja pomaga pri dešifriranju krivulje donosnosti, ki je grafični prikaz donosov na različne obveznice z različnimi obdobji zapadlosti. Lahko se izračuna na podlagi promptne obrestne mere na nadaljnji prihodnji datum in bližji prihodnji datum ter število let do nadaljnjega prihodnjega datuma in bližjega prihodnjega datuma.

Hitrost posredovanja = ((1 + S 1 ) n 1 / (1 + S 2 ) n 2 ) 1 / (n 1 -n 2 ) - 1

kjer je S 1 = hitrost spotov do nadaljnjega prihodnjega datuma,

  • S 2 = hitrost spotov do bližjega prihodnjega datuma, n 1 = število let do nadaljnjega prihodnjega datuma,
  • n 2 = število let do bližjega prihodnjega datuma

Zapis formule je običajno predstavljen kot F (2,1), kar pomeni enoletno stopnjo čez dve leti.

Izračun terminske stopnje (korak za korakom)

Izvesti ga je mogoče z naslednjimi koraki:

  • 1. korak: Najprej določite promptno obrestno mero do nadaljnjega prihodnjega datuma za nakup ali prodajo vrednostnega papirja in je označena s S 1 . Izračunajte tudi št. leta do nadaljnjega prihodnjega datuma in je označen z n 1 .
  • Korak 2: Nato določite promptni tečaj do bližjega prihodnjega datuma za prodajo ali nakup istega vrednostnega papirja in je označen s S 2 . Nato izračunajte št. leta do bližjega prihodnjega datuma in je označen z n 2 .
  • Korak 3: Končno, izračun terminske stopnje za (n 1 - n 2 ) št. let po n 2 št. let je prikazan spodaj. Terminska stopnja = ((1 + S 1 ) n 1 / (1 + S 2 ) n 2 ) 1 / (n 1 -n 2 ) - 1

Primeri

Primer # 1

Vzemimo primer podjetja PQR Ltd, ki je pred kratkim izdalo obveznice za zbiranje denarja za svoj prihajajoči projekt, ki bo končan v naslednjih dveh letih. Obveznice, izdane z enoletno dospelostjo, ponujajo 6,5-odstotno donosnost naložbe, obveznice z dveletno dospelostjo pa 7,5-odstotno donosnost naložbe. Na podlagi danih podatkov izračunajte enoletno stopnjo čez eno leto.

Glede na to,

  • Spot stopnja za dve leti, S 1 = 7,5%
  • Spot stopnja za eno leto, S 2 = 6,5%
  • Št. Let za 2. obveznice, n 1 = 2 leti
  • Št let za 1 st obveznice, n 2 = 1 leto

Glede na zgoraj navedene podatke bomo od zdaj izračunali enoletno stopnjo podjetja POR ltd.

Zato bo izračun enoletne terminske obrestne mere čez eno leto

F (1,1) = ((1 + S 1 ) n 1 / (1 + S 2 ) n 2 ) 1 / (n 1 -n 2 ) - 1

= ((1 + 7,5%) 2 / (1 + 6,5%) 1 ) 1 / (2-1) - 1

Čez eno leto FR čez eno leto = 8,51%

2. primer

Vzemimo za primer borznoposredniško družbo, ki posluje že več kot desetletje. Podjetje je predložilo naslednje informacije. Tabela daje posnetek podrobnega izračuna terminskega tečaja.

  • Spot stopnja za eno leto, S 1 = 5,00%
  • F (1,1) = 6,50%
  • F (1,2) = 6,00%

Na podlagi danih podatkov izračunajte promptno obrestno mero za dve leti in tri leta. Nato izračunajte enoletno terminsko obrestno mero čez dve leti.

  • Glede na to, S 1 = 5,00%
  • F (1,1) = 6,50%
  • F (1,2) = 6,00%

Zato lahko promptno obrestno mero za dve leti izračunamo kot

S 2 = ((1 + S 1 ) * (1 + F (1,1))) 1/2 - 1

= ((1 + 5,00%) * (1 + 6,50%)) 1/2 - 1

Spot stopnja za dve leti = 5,75%

Zato bo izračun promptne obrestne mere za tri leta

S 3 = ((1 + S 1 ) * (1 + F (1,2)) 2 ) 1/3 - 1

= ((1 + 5,00%) * (1 + 6,00%) 2 ) 1/3 - 1

Spot stopnja za tri leta = 5,67%

Zato bo izračun enoletnega terminskega tečaja čez dve leti,

F (2,1) = ((1 + S 3 ) 3 / (1 + S 2 ) 2 ) 1 / (3-2) - 1

= ((1 + 5,67%) 3 / (1 + 5,75%) 2 ) - 1

Ustreznost in uporaba

Terminska stopnja se nanaša na obrestno mero, ki se uporablja za popust plačila od oddaljenega prihodnjega datuma do bližjega prihodnjega datuma. To lahko vidimo tudi kot premostitveno razmerje med dvema prihodnjima promptnima stopnjama, tj. Gre za oceno, kakšne bodo tržne obrestne mere v prihodnosti za različne ročnosti.

Recimo na primer, da je Jack danes prejel denar in želi prihraniti denar za nakup nepremičnine eno leto od danes. Zdaj lahko denar vlaga v državne vrednostne papirje, da bo varno in tekoče naslednje leto. Vendar ima Jack v tem primeru dve možnosti: ali lahko kupi državno obveznico, ki bo zapadla v enem letu, ali pa se odloči za nakup druge državne obveznice, ki bo zapadla v šestih mesecih, nato pa denar prevrne še za šest -mesečna državna obveznica ob zapadlosti prve.

V primeru, da obe možnosti ustvarita enako donosnost naložbe, bo Jack brezbrižen in bo šel z eno od obeh možnosti. A kaj, če so ponujene obresti za šestmesečne obveznice višje od enoletnih. V tem primeru bo zaslužil več denarja, tako da bo zdaj kupil šestmesečno obveznico in jo vrtel še šest mesecev. Zdaj pride v poštev izračun donosa šestmesečne obveznice čez šest mesecev. Na ta način lahko Jacku pomaga, da izkoristi tako časovno spremenjeno donosnost.

Zanimive Članki...