Kvazi-pogodbeni pomen
Navidezna pogodba se nanaša na obveznost pogodbe, ki jo je sodišče ustvarilo iz naročila, da ne bi dovolilo, da bi ena stranka izkoristila nepravično korist iz položaja na račun drugih strank, če med strankama ni začetnega dogovora in med njima je spor.
Pojasnilo
Kvazipogodbe so zakonsko določene pogodbe, ki opisujejo obveznost ene stranke do druge, če ima prva last premoženja druge, tj. Nekaj pridobi ena stranka na stroške druge stranke. Sodišče jih ustvari, da bi se izognili neupravičeni obogatitvi preplačil katere koli stranke z dobrino ali storitvijo. Ker jih sodišče ustvari, se nobena od strank z njimi ne more strinjati in jim je dolžna slediti.
Primeri kvazi pogodbe
- Oseba prek spleta naroči nekatere hitro pokvarljive predmete, tako da navede svoj naslov in jih plača. V času dostave blaga ga dostavljavec dostavi na napačen naslov. Prejemnik nato namesto da zavrne dostavo, sprejme naročilo in ga porabi.
- Zadeva je šla na sodišče in sodišče je nato odredilo, da izda kvazi pogodbo, v skladu s katero mora prejemnik stranki vrniti stroške stvari, ki je prvotno plačala stvar. Torej je v tem primeru ugodnosti blaga uživala prejemnica, zato je takšna prejemnica nekdanji stranki dolžna dati odškodnino.
Lastnosti
Značilnosti so naslednje:
- Navadno kvazi pogodbe zagotavljajo pravico do denarja.
- Pogodbe ne obstajata ali medsebojne privolitve ne veljata, zato jo nalaga zakon in ni rezultat nobenega dogovora.
- Temeljijo na konceptu pravičnosti, dobre vesti, pravičnosti in načel naravne pravičnosti.
Zahteve kvazi pogodbe
Obstajajo nekatere vrste zahtev, ki jih mora sodnik izpolniti za odločanje o kvazi pogodbi, kot je opisano spodaj:
- Tožnik zadeve je moral toženi stranki zagotoviti storitev ali materialno blago, tožnik pa je imel vtis, da bo prejel plačilo za tako blago ali storitev.
- Prav tako bi moral biti tožnik upravičen, da bi bil toženec neupravičeno obogaten, če bi prejemal blago ali storitve brez plačila.
Vrste kvazi pogodb
Vrste so določene v oddelkih 68 do 72, ki so omenjene spodaj:
# 1 - oddelek 68
Navaja, da v primeru, da obstaja oseba, ki ni sposobna skleniti nobene pogodbe in je dobava zagotovljena njemu ali komur koli, za katerega je nesposobna oseba pravno zavezana k podpori tretje osebe, potem je upravičen do izterjave cene takega dobavitelja iz premoženja nesposobne osebe.
# 2 - oddelek 69
Navaja, da v primeru, da obstaja oseba, ki je zainteresirana za plačilo denarja in plačuje v imenu druge osebe, ki jo mora plačati zakon, je oseba, ki je plačilo izvedla, upravičena do povračila s strani druge stranke (dne v imenu katerega je plačal).
# 3 - oddelek 70
Navaja, da v primeru, da oseba zakonito stori kaj za drugo osebo ali dostavi nekaj, ne da bi to namenila brezplačno, če je prejemnica uživala ugodnosti istega. Potem mora takšna stranka prejemnica odškodnini dodeliti nekdanjo stranko.
# 4 - oddelek 71
Navaja, da v primeru, da obstaja oseba, ki najde blago, ki pripada drugi stranki, in ga vzame v hrambo, potem je prva odgovorna enako kot odgovornost skrbnika.
# 5 - Oddelek 72
Navaja, da mora oseba, ki je bila po pomoti ali pod prisilo plačana ali dostavljena, vrniti ali vrniti isto osebo.
Razlika med kvazi pogodbo in pogodbo
Pogodbe so izražene pogodbe, ki jih zadevne stranke odobrijo kot pravno stvar, če si delijo interese in posledice, čeprav so posebej izraženi pogoji. Nasprotno pa pri kvazipogodbah obveznosti izvršujejo zakoni, ki temeljijo na ravnanju obravnavanih strank, da se prepreči neupravičena prednost ene stranke pred stroški druge stranke.
Prednosti
Prednosti so naslednje:
- Preprečuje neupravičeno prednost ene stranke pred stroški drugih, saj temelji na načelu neupravičene obogatitve.
- Ustvarjen je po odredbi sodišča, zato se nobena od vpletenih strani ne more poskušati strinjati s takimi ukazi. Torej so vse vpletene strani dolžne slediti temu.
Slabosti
Slabe strani so naslednje:
- Obogatena stranka ne bo odgovorna v primerih, ko je bila ugodnost, ki jo je prejel, razpisana iz malomarnosti, po nepotrebnem in zaradi napačnega štetja.
- Na splošno je ustvarjen le v obsegu, ki je bil potreben za preprečevanje neupravičene obogatitve, in tožnik se mora odpovedati vsemu pričakovanemu dobičku, ki bi ga zaslužil, če bi med vpletenimi stranmi obstajalo celotno izraženo soglasje.
Zaključek
Obstajajo razmere, ko med pogodbenicama ni pogodbe. Kljub temu pa določena družbena razmerja tudi takrat ustvarjajo posebne obveznosti, ki jih morajo nekatere stranke izpolniti po odredbi sodišča. Te obveznosti so znane kot kvazi pogodbe, saj nastajajo enake obveznosti, kot bi nastale v primeru redne pogodbe. Te kvazi pogodbe so ustvarjene na podlagi načel pravičnosti, pravičnosti in dobre vesti.
