Excel VBA polja
Na splošno naj bi ena spremenljivka hranila po eno vrednost naenkrat, toda kadar želimo v eno spremenljivko shraniti več vrednosti, potem je takšna spremenljivka znana kot spremenljivka matrike, za uporabo spremenljivke matrike v VBA moramo prijaviti ali definirajte jo najprej, spremenljivko polja lahko določimo z njeno dolžino ali brez nje.
Recimo, če imamo podatke, ki vsebujejo na stotine vrstic in več stolpcev, in moramo ustvariti kodo, ki bo podatke uporabila. Zdaj moramo v tem primeru ustvariti večkratnike spremenljivke, ki bo vrednost prinesla iz celic in jih posredovala programu. To bo zelo utrujajoče za ustvarjanje te veliko spremenljivke, zato v takih primerih uporabljamo matrike v excelu.
Nizi hranijo nabor podatkov v svojem pomnilniku in ne potrebujemo, da spremenljivko razglasimo za vsako vrednost, ki jo je treba pridobiti iz podatkov. Potreba po uporabi nizov je posledica dejstva, da je spremenljivka excel zasnovana tako, da vsebuje eno vrednost naenkrat. Ko pa spremenljivka shrani več vrednosti, postane matrika.
- Ustvarjanje polja je kot ustvarjanje ločene pomnilniške enote, ki lahko vsebuje podatke v njem. Za ustvarjanje polja morajo biti podatki iste vrste.
- Polja, ki jih damo Excelu, morajo ustrezati vrsti podatkov, ki jih imamo. Recimo, če imamo podatke, ki imajo samo vrstice, bomo v tem primeru uporabili "Enodimenzionalno matriko", če pa podatki vsebujejo tudi stolpce, pa moramo uporabiti "Dvodimenzionalne matrike", saj lahko le vrednosti iz vrstic in stolpcev.
- Polja morajo delovati tudi tako, da delujejo kot dinamična polja ali statična polja. Ko formuli damo dinamično območje, lahko spremenljivke naredimo tudi spremenljivke. Dinamični nizi bodo lahko vključevali neskončno število vrstic in stolpcev. Če so nizi, ki smo jih definirali, statičnega tipa, lahko vsebujejo le omejeno število vrstic in stolpcev, kot je določeno v času ustvarjanja polja.
Pojasnilo
Array deluje na "Matematičnem pravilu matrike." To pomeni, da podatke identificirajo samo po njihovi lokaciji. Recimo, če moramo VBA razumeti, da v celici "B3" potrebujemo "20", potem moramo kodo lokacije napisati kot (3, 2), kjer prva vrednost pomeni lokacijo vrstice, druga pa vrednost pomeni številko stolpca. V Excelovem svetu se ta koda lokacij imenuje »Zgornja meja« in »Spodnja meja«. Privzeto se lokacija v Excelu začne od ene in ne od nič, zato excel vidi »A1« kot vrstico številka 0 in ne številka 1.
Podobno se stolpci začnejo od nič in ne od ene.
Te nize je mogoče definirati kot statično ali dinamično polje. Če jih definiramo kot statično matriko, to pomeni, da med njihovo kodiranjem ne morejo vsebovati več kot spremenljivk. Če nismo prepričani o vrednosti, ki jo morajo zapomniti polja, ustvarimo dinamična polja in v takih primerih lahko vsebujejo neskončno število vrednosti.
Zdaj, ko smo izbrali vrsto polja, ki ga potrebujemo, bomo zdaj morali v te podatke vnesti podatke.
Te podatke je treba navajati enega za drugim, da bi se izkazali na spodnji način.
Ko so podatki shranjeni v teh nizih, so pripravljeni za uporabo kot spremenljivko v kodiranju VBA.
Seznam 5 najboljših vrst nizov
- Statična polja
- Dinamično polje
- Enodimenzionalna matrika
- Dvodimenzionalna matrika
- Večdimenzionalno polje
Oglejmo si vsakega posebej.
# 1 - Statična polja
Polje, ki ima vnaprej določeno število vrednosti, ki ga lahko shranite v njem.
# 2 - Dinamično polje
Polje z nedoločenim številom vrednosti, ki ga lahko obdeluje.
# 3 - Enodimenzionalno polje
Matrika, ki lahko vsebuje samo podatke iz vrstic ali stolpcev.
# 4 - Dvodimenzionalno polje
Matrika, ki lahko shrani vrednost iz vrstic in stolpcev.
# 5 - Večdimenzionalno polje
Kako uporabiti nize v VBA (s primeri)?
Polja je mogoče uporabiti v številnih situacijah, vendar jih je treba uporabiti, kadar je število spremenljivk, ki jih je treba prijaviti, veliko in jih ni mogoče razglasiti.
Spodaj je nekaj primerov, vendar se bomo pred ogledom primerov naučili odpreti urejevalnik VBA s bližnjico.
To bo odprlo urejevalnik VBA. Od tam moramo kodo vnesti v "Ta delovni list."
Primer # 1
Izberite želeno vrsto polja. Ali naj bo to dinamično ali statično polje?
Če potrebujemo dinamično matriko, bomo dimenzijo opredelili kot »varianto«.
Če potrebujemo statično matriko, bomo dimenzijo opredelili kot »Statična«.
2. primer
Določite stolpce in vrstice, za katere želite, da se matrika shrani.
Če smo v oklepaj vnesli "1", to pomeni, da lahko matrika vsebuje dve vrstici, saj se štetje excela začne od nič.
Če potrebujemo tudi stolpce in vrstice, potem moramo definirati oba.
Tu "1 do 2" pomeni, da dve vrstici, in "1 do 3" pomeni, da tri stolpce.
Tu smo spremenili pravilo, kako Excel šteje vrstice, in zahtevali, da šteje od "1" in ne od nič.
3. primer
Vnos podatkov v matriko.
Podatki morajo pametno vnašati celice. Tu je treba podatke vnesti v obliki (I, j), kjer "I" pomeni vrstico, "J" pa stolpec.
Torej "a (1,1") pomeni tisto celico "A1".
Primer # 4
Zapiramo kodo.
Po vnosu podatkov za matriko bo zadnji korak zaprtje kode.
Stvari, ki si jih je treba zapomniti
- Excel privzeto šteje vrstice od nič. To pomeni, da "2" namesto "I" pomeni 3 vrstice in ne 2 vrstici. To velja tudi za "J."
- Podatke, ki jih je treba vnesti za matriko, je treba začeti iz (0, 0), to je iz prve vrstice in prvega stolpca.
- Če uporabljamo dinamična polja, potem bo za določanje števila vrstic in stolpcev, ki jih je treba zapomniti, potrebna funkcija »VBA REDIM«.
- V primeru ustvarjanja dvodimenzionalne matrike moramo kot dimenzijo uporabiti "Integer".
- Datoteko excel je treba shraniti v različici, ki je »združljiva z makro«, sicer kodiranje, ki smo ga naredili v VBA, izgine in se ne bo zagnalo naslednjič.
