Kaj je Green Bond?
Zelene obveznice so posebna vrsta obveznic na finančnih trgih, ki imajo vse značilnosti in strukture izplačil finančnih instrumentov s stalnim donosom, vendar je njihova končna uporaba namenjena okoljskim in podnebnim projektom, kot je razvoj obnovljivih virov energije, zmanjšanje onesnaževanja itd.
Izvor zelenih obveznic
- Zgodovino tovrstnih obveznic lahko spremljamo vse do mesta San Francisco, kjer so volivci odobrili dohodkovno obveznico, imenovano "sončne obveznice" za financiranje obnovljivih virov energije.
- Nekatere razvojne banke, kot je Evropska investicijska banka, so leta 2007 izdale obveznico, povezano z indeksom lastniškega kapitala, ki ji je leta 2008 sledila Svetovna banka, ki je izdala zelene obveznice z navadno strukturo vanilijevih obveznic.
- Leta 2013 so podjetja začela sodelovati pri izdaji tovrstnih obveznic.
Povpraševanje po zelenih obveznicah
- Po Mreži znanja o podnebju in razvoju povpraševanje znaša najmanj 12 bilijonov dolarjev.
- Združeni narodi ocenjujejo, da je vrzel v financiranju blizu 2,5 bilijona dolarjev, potrebnih za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
- Javne bilance stanja (državna poraba, suvereni skladi) niso sposobne financirati teh potrebnih zneskov, zato mora 80% -90% financiranja izhajati iz zasebnih naložb, zato te zelene obveznice postanejo privlačno sredstvo za služijo temu namenu.
- Približno 1500 vlagateljev po vsem svetu se je zavezalo odgovorni investicijski javnosti. Celotna sredstva pod njihovim upravljanjem znašajo 45 bilijonov dolarjev.
Primeri zelene obveznice
- ZDA: Tesla Motors Inc. je maja 2013 izdala konvertibilne obveznice v višini 600 milijonov USD.
- NIGERIJA: Država je začela postopek izdaje zelene obveznice v višini 64 milijonov dolarjev, ki je namenjena lokalnim vlagateljem. Z izkupičkom bi financirali projekte z nizkimi emisijami, kot so sončna energija, krčenje gozdov, promet itd.
- INDIJA:
- Export-Import Bank (EXIM) je izdala petletne zelene obveznice v višini 500 milijonov USD. Izkupiček teh sredstev bo namenjen financiranju zelenih projektov v državah indijske podceline (razen Indije), kot sta Bangladeš in Šrilanka. Ta obveznica je prejela oceno BBB- s strani Standard & Poors in Baa3 s strani Moody's.
- Da, banka: izdala je zeleno obveznico v višini 54 milijonov dolarjev, ki jo je v celoti kupila Mednarodna finančna korporacija (IFC).
- Londonska borza (LSE): LSE je z namenom, da vlagateljem omogoči boljši dostop do zelenih projektov prek zelenih obveznic, lansirala vrsto segmentov zelenih obveznic.
Prednosti
Nekatere prednosti so naslednje.
- Izdaja zelenih obveznic povečuje ugled izdajatelja kot organizacije ali podjetja, ki si prizadeva pomagati pri reševanju okoljskih izzivov. Z vplivi podjetij na okolje, ki zajemajo vedno več negativne svetlobe, takšna vez pomaga pri prikazovanju volje in nagnjenosti podjetja, da deluje na področju varstva okolja.
- Zagotavljanje dostopa določenemu naboru vlagateljev, ki vlagajo le v okoljske projekte. Število takih vlagateljev se je povečalo, prav tako pa tudi sklad sredstev, namenjenih za takšne naložbe. Te obveznice so še posebej vznemirljive za takšen niz vlagateljev.
- Pomaga pri doseganju zelenih mandatov, kot je načelo ZN za odgovorno naložbo (PRI)
- Ker ima končna uporaba obveznic pozitivne okoljske zunanje učinke, imajo navadno tudi privlačne davčne ugodnosti. Kenijska uprava za kapitalski trg za davke na zelene obveznice, ki je bila uvedena leta 2017
- Na splošno takšna obveznica deluje tudi kot katalizator pri razvoju lokalnih finančnih trgov, kar lahko pomaga pri financiranju projektov, ki presegajo okoljsko usmerjene projekte.
- Običajno nagibajo k iskanju končne uporabe zbranega kapitala na razvijajočih se trgih (EM), medtem ko zbrani denar dobijo predvsem vlagatelji iz razvitih držav. Tako je vrzel v financiranju EM v določeni meri odpravljena.
- Izdajatelji imajo koristi, saj izkupiček od obveznic pomaga njihovi strukturi kapitala. Tako kot izdajatelji lahko določen odstotek izkupička uporabijo za odplačilo bančnih posojil in vlaganje v obratna sredstva. Ta izkupiček se lahko uporabi tudi za nadomestitev visokih stroškov dolga pri obstoječih zelenih projektih, če izdajatelj izpolnjuje najnižjo bonitetno oceno in je v preteklosti pokazal dobro poslovanje.
Slabosti
Nekatere slabosti so naslednje.
- V preteklosti so takšne obveznice pritegnile kritiko, kolikor končna poraba denarja, zbranega s takimi obveznicami, ni šla dovolj daleč, da bi jo lahko uvrstili med zelene.
- Zelene obveznice ne morejo uspevati na nerazvitem finančnem trgu. Trg bi moral imeti sistem za strukturiranje večjih projektov.
Omejitve
- Veliko svetovnih skladov je izrazilo zaskrbljenost, da izdaja ni dovolj raznolika glede na število izdajatelja ali države, v kateri projekt temelji. V takem primeru niso prepričani, da bi ustanovili sklad, ki bi bil v celoti namenjen zelenim projektom, saj to bo povzročilo, da bo premalo obveznic preganjalo preveliko povpraševanje.
- Večino vlagateljev naložbe v zelene obveznice zanimajo le, če imajo finančni smisel v smislu donosnosti za prevzeto tveganje. To se za vsako obveznico zniža na bonitetno oceno obveznice in vlagatelj se ne bo odločil za naložbo samo zato, ker je zelena, če bonitetna ocena ni ugodna.
- Mnogi vlagatelji lažje vlagajo, če je izdajateljsko podjetje kot celota trajnostno in ne samo projekt.
- Pomanjkanje likvidnosti je bila tudi glavna omejitev zelenih obveznic. Institucionalni vlagatelji likvidnost pretehtajo kot pomemben dejavnik in znano je, da zelene obveznice ponujajo dovolj likvidnosti v primerjavi z drugimi priljubljenimi naložbami, ki so med institucionalnimi vlagatelji zelo iskane.
Zaključek
Zelene obveznice so v porastu in s povečanjem občutljivosti za vpliv gospodarske rasti na okolje po vsem svetu bo vse več vlagateljev privlačilo vlaganje v takšne instrumente, kar bo privedlo do tega, da bo več izdajateljev izkoristilo položaj in zbrati kapital za zelene projekte.
Dvig zelenih obveznic bo obravnaval tudi vzroke, kot je nizka likvidnost, kar bo navdušilo več institucionalnih vlagateljev, da se odrečejo zaskrbljenosti in se javijo ter sodelujejo. Hkrati morajo regulatorji in bonitetne agencije zagotoviti, Na drugi strani je zagotovljeno ugodno okolje za samozdrževanje izdaje zelenih obveznic, poleg tega pa je končna uporaba zelenih projektov tudi poštena in natančna ocena tveganja za te obveznice.
