Terminske pogodbe (opredelitev, primer) - Kako deluje?

Kaj so terminske pogodbe?

Terminska pogodba je prilagojena pogodba med pogodbenima strankama o pravočasnem nakupu ali prodaji osnovnega sredstva in po danes dogovorjeni ceni (znana kot terminska cena).

  • Kupec pogodbe se imenuje long. Kupec stavi, da se bo cena zvišala.
  • Prodajalec pogodbe se imenuje kratki. Prodajalec stavi, da se bo cena znižala.
  • Pri tem noben denar ne zamenja lastnika do datuma poravnave. Dejansko je terminska cena določena tako, da nobeni stranki ob začetku pogodbe ni treba plačati denarja.
  • So izpostavljeni tveganju neplačila ne glede na način poravnave. Tako pri terminskih cenah, ki jih je mogoče izročiti, kot pri poravnavi z gotovino, lahko samo stranka, ki ima v lasti večji znesek, ne plača.

Vrednost terminske pogodbe

V času t = 0 se dolga in kratka strinjata, da bo kratka poslala sredstvo dolgemu v času T za ceno F0 (T).

F0 (T) je terminska cena. Če je v času T cena osnovnega sredstva ST, mora dolg plačati F0 (T) na kratko.

Vrednost pogodbe za Long ob izteku = ST - F0 (T).

Vrednost pogodbe za Short po izteku = F0 (T) - ST.

Poravnava terminske pogodbe

Ko terminska pogodba poteče, jo je mogoče poravnati na dva načina:

# 1 - Fizična dostava: pri poravnavi s fizično dostavo long plača dogovorjeno ceno kratkemu in od kratkega prejme osnovno sredstvo.

# 2 - Poravnava gotovine: Pri poravnavi gotovine kupec (prodajalec) prejme razliko med tržno ceno in dogovorjeno ceno, če je tržna cena višja (nižja) od dogovorjene cene na dan poravnave.

  • Denarno poravnane pogodbe se pogosteje uporabljajo, kadar je dostava nepraktična, npr. Pri terminskih pogodbah z delniškim indeksom bi bilo nepraktično, če ne bi dolgoročno dostavili portfelja, ki vsebuje vsako od zalog v delniškem indeksu, sorazmerno z njegovo ponderiranostjo indeks.
  • Denarno poravnana terminska cena je znana tudi kot nedostavna terminska posredovanja, tj. NDF.

Kako izračunati terminske cene v pogodbi?

Model določanja cen, uporabljen za izračun terminskih cen, daje naslednje predpostavke:

  • Brez transakcijskih stroškov ali omejitev prodaje na kratko.
  • Enake davčne stopnje za vse čiste dobičke.
  • Najemanje in dajanje posojil po netvegani stopnji.
  • Arbitražne možnosti se izkoriščajo, ko se pojavijo.

Za razvoj terminskega modela cen bomo uporabili naslednji zapis:

  • T = čas do zapadlosti (v letih) terminske pogodbe.
  • S0 = današnja cena osnovnega sredstva (t = 0).
  • F0 = terminska cena danes.
  • r = stalno sestavljena netvegana letna stopnja.

Terminsko ceno lahko zapišemo kot:

Terminska pogodbena formula št

F0 = S0exp (rT)

Desna stran enačbe 1 so stroški izposoje sredstev za osnovno sredstvo in njihovo prenašanje naprej v čas T. Enačba 1 navaja, da mora biti ta strošek enak terminski ceni. Če je F0> S0.exp (rT), bodo arbitraži izkoristili prodajo terminske pogodbe in nakup sredstva s posojenimi sredstvi. Če je F0 <S0.exp (rT), bodo arbitri profitirali s prodajo sredstva, izposojo izkupička in nakupom terminske pogodbe. Zato mora veljati enakost v formuli. Upoštevajte, da ta model predvideva popolne trge.

Primer:

Recimo, da imamo trenutno vredno 1000 USD. Trenutna stopnja neprekinjene stopnje je 4% za vse zapadlosti. Izračunajte ceno 6-mesečne terminske pogodbe za to sredstvo.

F0 = l, OOO.exp (0,04 * 0,5) = 1.020,20 USD.

Terminska pogodbena formula št. 2 (terminska cena z nosilnimi stroški)

Če osnovno podjetje v času veljavnosti terminske pogodbe plača znani znesek denarja, se v enačbi 1 izvede preprost popravek, ker lastnik pogodbe med nastankom pogodbe in dobavo ne prejme nobenega denarnega toka od osnovnega sredstva, sedanja vrednost teh denarnih tokov je treba pri izračunu terminske cene odšteti od promptne cene. To je najlažje videti, če osnovno sredstvo redno plačuje. Dovolili / predstavljamo sedanjo vrednost denarnih tokov v T letih. Formula 1 nato postane:

F0 = (S0 - I) exp (rT)

Terminska pogodbena formula št. 3 (učinek znane dividende)

Ko osnovno sredstvo terminske pogodbe izplača dividendo, predpostavimo, da se dividenda izplačuje neprekinjeno. Če q predstavlja neprekinjeno sestavljeni dividendni donos, ki ga izplačuje osnovno sredstvo, izražen letno, Formula 1 postane

F0 = S0 exp (rq) T

Prednosti terminskih pogodb

Nekatere prednosti so naslednje:

  • Lahko se ujemajo tako s časom izpostavljenosti kot z velikostjo denarne izpostavljenosti.
  • Zagotavlja popolno živo mejo.
  • Izdelki brez recepta.
  • Uporaba izdelkov forward ponuja zaščito pred cenami.
  • Lahko jih je razumeti.

Slabosti terminskih pogodb

Nekatere slabosti so naslednje:

  • Zahtevana je vezava kapitala. Pred poravnavo vmesnih denarnih tokov ni.
  • Zanj obstaja tveganje neplačila.
  • Pogodbe je težko preklicati.
  • Iskanje nasprotne stranke je lahko težavno.

Omejitve

  • Likvidnostno tveganje.
  • Tveganje nasprotne stranke.

Opomba:

Stranke, ki sodelujejo v terminskih pogodbah, nimajo možnosti, da izberejo način poravnave (tj. Dostava ali poravnava v gotovini) na datum poravnave; prej se o njem pogajajo stranke na začetku.

Zaključek

  • Dolgi dobički, če je cena sredstva višja od terminske cene.
  • Kratki dobički, če je cena sredstva nižja od terminske cene.
  • Nobena stranka ne plača ob začetku pogodbe.

Zanimive Članki...