Razlike med absolutno in primerjalno prednostjo
Absolutna prednost je sposobnost, s katero je mogoče proizvesti večje število blaga in storitev, in to tudi boljše kakovosti v primerjavi s konkurenti, medtem ko Primerjalna prednost pomeni sposobnost proizvodnje blaga ali storitev po razmeroma nižjih oportunitetnih stroških.
V mednarodni trgovini se absolutna prednost in primerjalna prednost pogosto uporabljata. Te prednosti vplivajo na odločitve držav o pobožanju svojih naravnih virov in pridelavi posebnih dobrin.
Absolutna prednost
Absolutna prednost je, če lahko država proizvede določeno blago po nižjih stroških kot druga država.
Nekaj primerov je:
- V Savdski Arabiji je nafto lažje pridobivati kot v kateri koli drugi državi. Obilje nafte v Saudovi Arabiji olajša, kot da gre le za vrtanje nafte, medtem ko za druge države to vključuje stroške raziskovanja in vrtanja.
- Kolumbija ima podnebno prednost proizvodnje kave. Tako lahko proizvede kavo po nižjih stroških kot druge države
Primerjalna prednost
Primerjalna prednost temelji na oportunitetnih stroških za proizvod. Če lahko država proizvede določeno blago z nižjimi oportunitetnimi stroški (z izgubo možnosti za proizvodnjo drugega blaga) kot katera koli druga država, potem naj bi imela primerjalno prednost.
Nekaj primerov primerjalne prednosti je:
- Če imata ZDA in Japonska možnost pridelave pšenice ali riža, ne pa obojega. ZDA bi lahko pridelale 30 enot pšenice ali 10 enot riža, Japonska pa 15 enot pšenice ali 30 enot riža. Tako oportunitetni stroški pšenice za ZDA znašajo 3 enote pšenice za 1 enoto riža, za Japonsko pa 0,5 enote pšenice za vsako enoto riža. Tako ima Japonska v proizvodnji riža primerjalno prednost, saj ima nižje oportunitetne stroške.
Absolute Advantage vs Comparative Advantage Infographics
Poglejmo glavne razlike med absolutnimi in primerjalnimi prednostmi.
Ključne razlike
- Država ima absolutno prednost, če proizvede veliko število blaga z enakimi viri, kot jih ima druga država, medtem ko ima država primerjalno prednost, če lahko proizvaja določen izdelek boljše kakovosti po nižji ceni kot druga država.
- Pri absolutni prednosti menjave ni vzajemne koristi, medtem ko ima trgovina vzajemno korist s primerjalno prednostjo. To je zato, ker ga država, ki ima višje oportunitetne stroške za proizvod, zdaj lahko prejme po nižjih stroških od proizvodnje druge države.
- Stroški so dejavnik, ki določa, ali ima država absolutno prednost, medtem ko so oportunitetni stroški dejavnik, ki določa, ali ima država primerjalno prednost
- Primerjalna prednost je vzajemna in vzajemna, medtem ko absolutna prednost ni.
Primerjalna tabela Absolute vs Comparative Advantage
| Osnova | Absolutna prednost | Primerjalna prednost | ||
| Definicija | Sposobnost države, da proizvede več blaga z enako količino virov kot druga država | Sposobnost države, da ustvari boljše rezultate kot druga država z enako količino virov | ||
| Prednosti | 1. Trgovina ni v obojestransko korist. 2. Koristi državi z absolutno prednostjo | 1. Trgovina je v obojestransko korist 2. Koristi obeh držav |
||
| Stroški | Absolutni stroški proizvodnje blaga vplivajo, če ima država absolutno prednost | Oportunitetni stroški proizvodnje blaga vplivajo na primerjalno prednost države | ||
| Gospodarska narava | Ni vzajemna in vzajemna | Je vzajemna in vzajemna |
Primer
Upoštevajmo dve državi A in B, ki imata naslednjo dinamiko pridelave koruze in koruze. Rezultat za enako število virov na dan je spodaj:
- Za državo A oportunitetni stroški pridelave 15 enot koruze znašajo 30 enot koruze ali lahko rečemo, da ima država A oportunitetne stroške pridelave 1 enote koruze na 2 enoti koruze. Podobno ima država B oportunitetne stroške pridelave 1 enote koruze na 0,5 enote koruze. Ker so oportunitetni stroški pridelave koruze v državi B manjši, ima to primerjalno prednost.
- Podobno ima država A oportunitetne stroške 0,5 enote koruze za pridelavo 1 enote koruze, država B pa oportunitetne stroške 2 enoti koruze za proizvodnjo 1 enote koruze. Tako ima država A pri pridelavi koruze primerjalno prednost pred državo B. Ker pa lahko država A prideluje koruzo in koruzo višje od države B, ima absolutno prednost.
- Če torej država A prideluje in trguje s koruzo, medtem ko država B proizvaja in trguje s koruzo, bosta obe državi koristili od trgovine z nižjimi oportunitetnimi stroški in večjo učinkovitostjo.
- V zgornjem primeru smo videli, da ima lahko druga država primerjalno prednost tudi, če ima A absolutno prednost pri proizvodnji vsega blaga. Primerjalna prednost državam pomaga pri odločitvi, katero blago naj proizvajajo, in spodbujanju trgovine. Primerjalna prednost spodbuja specializacijo pri proizvodnji blaga v državi, saj ima nižje oportunitetne stroške, kar vodi do večje proizvodnje in boljše učinkovitosti.
Zaključek
Razumeti je treba, da čeprav so teoretične razlike med absolutno in primerjalno prednostjo lahko razumljive, v praksi pa so bolj zapletene. Noben narod nima prednosti pri proizvodnji vsakega blaga, prav tako noben narod nima prekomerne proizvodnje blaga. Obstaja veliko dejavnikov, ki poganjajo proizvodnjo in proizvodnjo blaga, zaradi katerih je proizvodnja nekaterih izdelkov v nekaterih državah učinkovitejša. Država lahko nekatero blago proizvaja učinkovito, vendar ga morda ne bo mogla prevažati in tržiti v drugih državah. Zato bi bilo oboje mogoče bolje razumeti, če imajo države enake vire.
