Opredelitev krivulje ponudbe
V mikroekonomiji je krivulja ponudbe ekonomski model, ki predstavlja razmerje med količino in ceno izdelka, ki ga je dobavitelj pripravljen ponuditi v danem trenutku, in je krivulja navzgor, kjer je cena izdelka predstavljena vzdolž os y in količina na osi x.
Na podlagi zakona o dobavi temelji na ceteris paribus, to pomeni, da bodo ostale spremenljivke ostale nespremenjene, krivulja ponudbe bo nagnjena navzgor in obstaja neposredna povezava med ceno in količino izdelka. Druge spremenljivke vključujejo tehnološki napredek, razpoložljivost virov, število prodajalcev, različne potrošnike, stopnjo proizvodnje itd. Kadar se spremenljivke spremenijo, se krivulja premakne v desno ali levo, odvisno od vpliva.
Premiki krivulje ponudbe
Primer # 1
Ko gre za tehnološki napredek, obstajajo boljše metode testiranja semen, ki bodo omogočile kakovostno pridelavo. V tem primeru se bo krivulja ponudbe premaknila v desno, to pomeni, da se bo ponudba povečala. Drug primer bi bil upad vhodnih stroškov materialov, uporabljenih za proizvodnjo končnega izdelka.
2. primer
V primeru suše so posevki prizadeti. V tem primeru se ta krivulja premakne v levo, kar pomeni zmanjšanje količine in povečanje cene. Drug primer bi bila subvencija, ki jo zagotavljajo vlade za spodbujanje kmetijske proizvodnje, v takih primerih bi se tudi krivulja ponudbe premaknila v desno.
Primer krivulje ponudbe (z grafom)
Razpored dobave je tabela, ki prikazuje različne količine, ki jih proizvajalec dobavi po različnih cenah. Na podlagi tega urnika je predstavljen v grafu s ceno na navpični osi in količino na vodoravni osi.
Spodaj je razpored, ki prikazuje količino (kg) kave, ki jo je proizvajalec pripravljen in lahko dobavi po določeni ceni ($)
| Cena ($) | Količina (kg) |
| 50 | 5. |
| 60 | 7. |
| 75 | 9. |
| 90 | 11. |
| 110 | 13. |
| 135 | 15. |
| 150 | 18. |
Grafična predstavitev krivulje ponudbe
Uporabe krivulje ponudbe
Uporablja se za razumevanje potrošniškega presežka. Poraba r pojasnjuje razliko med ceno izdelka, ki ga je potrošnik pripravljen plačati, in ceno, ki ga dejansko plača.
Zgornji graf predstavlja krivuljo povpraševanja (rdeča črta) in krivuljo ponudbe (zelena črta) z “količino” čez os x in “ceno” vzdolž osi y. Krivulja povpraševanja je krivulja navzdol, kar pomeni, da s povečanjem cene izdelka njegovo povpraševanje upada (drugi dejavniki ostajajo nespremenjeni). Po drugi strani gre za krivuljo navzgor, kar pomeni, da se s povečanjem cene izdelka poveča tudi dobava (drugi dejavniki ostajajo nespremenjeni). V skladu z zakonom povpraševanja in ponudbe je presečišče (točka S), kjer se obe krivulji srečata, znano kot ravnotežje ali tržna cena. Tržna cena je cena, ki jo je potrošnik pripravljen plačati za določeno količino blaga ali storitev.
Ekonomisti, vlade in proizvajalci ga uporabljajo za razumevanje vedenja potrošnikov in trga ter jim pomaga analizirati delovanje gospodarstva in kakšne politike in spremembe je mogoče spodbuditi. Raziskave in podatki se zbirajo, da se oblikujejo vzorci glede na gospodarsko okolje. Proizvajalci / proizvajalci uporabljajo krivuljo ponudbe za razumevanje zahteve glede na tržne pogoje, kar jim pomaga tudi pri določanju cen vhodnih in izhodnih izdelkov.
