Vadnica za Excel VLOOKUP - Vodič za začetnike za VLOOKUP (primeri)

Vadnica za Excel VLOOKUP

V tej vadnici Excel VLOOKUP razpravljamo o funkciji VLOOKUP v Excelu, kako deluje, skupaj s praktičnimi primeri. Funkcija VLOOKUP (navpično iskanje) v Excelu išče informacije ali vrednosti iz enega stolpca tabele ali nabora podatkov ter iz drugega stolpca izvleče in vrne nekaj ustreznih vrednosti ali informacij.

Funkcija VLOOKUP v Excelu je vgrajena funkcija in je poimenovana tako, ker formula išče vrednost in jo pokončno išče po določenem stolpcu. Ustavi se takoj, ko najde to vrednost in pogleda desno od te vrednosti v stolpec, ki ga določimo.

Splošna sintaksa za funkcijo VLOOKUP je naslednja:

Sintaksa formule VLOOKUP ima naslednje argumente:

  • Lookup_value: Obvezno, predstavlja vrednost, ki jo želimo iskati v prvem stolpcu tabele ali nabora podatkov.
  • Table_array: Obvezno, predstavlja nabor podatkov ali podatkovno polje, ki ga je treba iskati.
  • Col_indexnum: Obvezno, predstavlja celo število, ki določa številko stolpca polja table_array, iz katerega želimo vrniti vrednost
  • Range_lookup: Izbirno, predstavlja ali definira, kaj naj funkcija vrne, če ne najde natančnega ujemanja z lookup_value. Ta argument lahko nastavite na 'FALSE; ali 'TRUE', kjer 'TRUE' označuje približno ujemanje (tj. uporabite najbližje ujemanje pod lookup_value, če natančnega ujemanja ni mogoče najti) in 'FALSE', ki označuje natančno ujemanje (tj. vrne napako v primeru, da natančnega ujemanja ni mogoče najti). "TRUE" lahko nadomestite tudi z "1" in "FALSE" z "0".

Primeri

Primer # 1

Predpostavimo, da imamo tabelo evidenc študentov, sestavljeno iz njihove številke, imena, razreda in e-poštnega ID-ja. Če želimo iz te zbirke podatkov pridobiti e-poštni ID določenega študenta, uporabimo funkcijo VLOOKUP, kot sledi:

= OGLED (F2, A2: D12,4,1)

Vidimo lahko, da zgornja formula išče vrednost 6 v skrajnem levem stolpcu tabele zapisov študentov. Tretji argument z vrednostjo 4 pove funkciji, da vrne vrednost v isti vrstici iz četrtega stolpca tabele študentskih zapisov. Zadnji argument, omenjen kot 1 (TRUE), pove funkciji, da vrne približno ujemanje (natančno ujemanje, če obstaja).

Tako lahko vidimo, da je e-poštni ID zvitka št. 6 pravilno izvlečen in vrnjen s to funkcijo.

2. primer

Recimo, da za iskalno vrednost, ki ne obstaja, uporabimo natančno ujemanje, potem bo funkcija VLOOKUP delovala na naslednji način:

= OGLED (F2, A2: D12,4, 0)

Vidimo lahko, da zgornja formula išče vrednost 16 v skrajnem levem stolpcu tabele študentskih zapisov. Tretji argument z vrednostjo 4 pove funkciji, da vrne vrednost v isti vrstici iz četrtega stolpca tabele študentskih zapisov. Zadnji argument, omenjen kot 0 (FALSE), pove funkciji, da vrne natančno ujemanje in napako, če natančnega ujemanja ni mogoče najti.

Tako lahko vidimo, da e-poštni ID zvitka št. 16 ne obstaja, saj v razpredelnici študentskih zapisov ni vrednosti kot zvitek št. 16, zato se vrne napaka »# N / A« z argumentom natančnega ujemanja.

3. primer

Recimo, da uporabimo približno ujemanje za vrednost iskanja, ki ne obstaja, potem bo funkcija VLOOKUP delovala na naslednji način:

 = OGLED (F2, A2: D12,4, 1)

Vidimo lahko, da zgornja formula išče vrednost 16 v skrajnem levem stolpcu tabele študentskih zapisov. Tretji argument z vrednostjo 4 pove funkciji, da vrne vrednost v isti vrstici iz četrtega stolpca tabele študentskih zapisov. Zadnji argument, omenjen kot 1 (TRUE), pove funkciji, da vrne približno ujemanje, če natančnega ujemanja ni mogoče najti.

Tako lahko vidimo, da v prvem stolpcu tabele zapisov študentov ni vrednosti kot zvitek št. 16, četrti argument, omenjen kot 1 ali TRUE, pa govori o vrnitvi približnega ujemanja, zato bo funkcija vrnila največjo vrednost, manjšo od 16 (v tem primeru 12), zato se vrne ID e-pošte zvitka št. 12.

Stvari, ki si jih je treba zapomniti

  • Funkcija VLOOKUP je vgrajena funkcija v Excelu, ki je kategorizirana kot funkcija iskanja / referenca.
  • Uporablja se lahko tudi kot funkcija delovnega lista, kjer je funkcijo mogoče vnesti kot del formule v celico delovnega lista.
  • VLOOKUP vedno izgleda pravilno, tj. Zahteva iskalno tabelo z iskalnimi vrednostmi v skrajnem levem stolpcu. Podatki, ki jih želimo pridobiti kot vrednost rezultata, se lahko pojavijo v katerem koli stolpcu na desni, tj. Iskalna vrednost je levo od vrednosti rezultata, ki jo želimo najti.
  • Argument 'table_array', ki je poslan funkciji VLOOKUP, mora biti širok vsaj toliko stolpcev, kot je vrednost argumenta 'col_indexnum.'
  • Namenjen je pridobivanju podatkov v tabeli, ki je organizirana v navpične vrstice, kjer vsaka vrstica predstavlja nov zapis. Če so podatki organizirani vodoravno, lahko uporabimo funkcijo "HLOOKUP" (vodoravno iskanje).
  • Funkcija VLOOKUP vrne kateri koli podatkovni tip, kot so številčni, datum, niz itd.
  • Funkcija VLOOKUP omogoča uporabo nadomestnih znakov, kot je '*.'
  • Če sta za parameter približne_uporednosti podana »FALSE« ali »0« in za iskalno vrednost ni mogoče najti natančnega ujemanja, funkcija VLOOKUP vrne napako »# N / A«.
  • Če je za parameter približne_uporednosti podana »TRUE« ali »1« in ni mogoče najti natančnega ujemanja, funkcija VLOOKUP vrne naslednjo manjšo vrednost.
  • Če je 'col_indexnum' manjši od 1 ali ni prepoznan kot številska vrednost, potem funkcija VLOOKUP vrne '#VREDNOST!' napaka.
  • Če vrednost 'range_lookup' ni prepoznana kot logična vrednost, vrne '#VARUE!' napaka.
  • Če je 'col_indexnum' večje od števila stolpcev v 'table_array', potem funkcija VLOOKUP vrne '#REF!' napaka.
  • V primeru, da je argument 'range_lookup' izpuščen, funkcija VLOOKUP dovoli nenatančno ujemanje, vendar bo uporabila natančno ujemanje, če obstaja.
  • Funkcija VLOOKUP ne razlikuje med velikimi in malimi črkami.
  • Če stolpec za iskanje vsebuje podvojene vrednosti, se bo funkcija VLOOKUP ujemala samo s prvo vrednostjo.

Zanimive Članki...