Načrt delitve dobička (opredelitev, primer) - Top 3 vrste

Kaj je načrt delitve dobička?

Načrt delitve dobička je pokojninski načrt z določenimi prispevki, v katerem imajo delavci in zaposleni priložnost, da dobijo svoj delež v celotnem dobičku organizacije tako, da jih spodbujajo, da vedno bolj prispevajo k dobičku podjetja. organizacija in motivira, da se po najboljših močeh trudijo, zato gre za spodbujevalni načrt, ki zaposlenim daje spremenljivo korist glede na določen odstotek dobička.

Ta načrt je vrsta načrta, ki daje korist vsem, tako zaposlenim kot delodajalcu. Zaposlene spodbuja, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo v organizaciji, kar bi posledično ustvarilo več dobička in povečalo bogastvo organizacije. Tako sta obe stranki deležni povečanega zaslužka.

Kako deluje?

Ta načrt določa določen odstotek dobička za vsakega zaposlenega, zajetega v načrt. Tako se mora podjetje odločiti, koliko dobička bo delilo zaposlenim, zajetim v načrtu delitve dobička. Pri tem je pomembno tudi opozoriti, da lahko k temu načrtu prispevajo samo delodajalci, podjetje ali organizacija, ne pa tudi zaposleni.

Ta načrt je zaposlenim v organizaciji zagotavljal četrtletne oziroma letne spodbude na podlagi četrtletnih oziroma letnih donosov. Poleg tega lahko zaposleni dobijo svoj delež v dobičku organizacije bodisi v obliki denarja ali delnic podjetja, pri čemer je prispevek na kvalificiranem davčno odloženem upokojitvenem računu, ki omogoča brezplačno razdeljevanje zaposlenim na določena vnaprej določena starostna skupina.

Poleg tega obstajajo tudi sheme, pri katerih se zaposleni odloči zapustiti organizacijo in se pridružiti drugi; nato se v tem primeru obstoječi prispevek prenese na načrt drugega delodajalca ob upoštevanju določenega odstotka kazni za obstoječi prispevek.

Vrste načrtov za delitev dobička

# 1 - Gotovinski načrt

Zaposleni, zajeti v tem načrtu, dobijo denar ali zaloge organizacije ali podjetja ob koncu vsakega leta ali četrtletja, odvisno od primera. Tako dobijo takojšnje rezultate svojih prizadevanj v organizaciji. Glavna pomanjkljivost tovrstnega načrta je, da so zaposleni ta dodatni dohodek obdavčeni kot redni dohodek

# 2 - Odloženi načrti

Delitev dobička je usmerjena v določen sklad, znan kot skrbniški sklad, ki zaposlenim zagotavlja nagrade pozneje, pogosto ob upokojitvi zaposlenih. Skladno s tem se tako odloženemu načrtu izogne ​​takojšnji obdavčitvi dohodkov zaposlenih. Poleg tega kvalificirani naložbeni načrt zaposlenim omogoča različne možnosti naložb. Prav tako se plača ob upokojitvi poveča, ko in ko se poveča prispevek.

# 3 - Načrt kombiniranja

Ta načrt, kot že ime pove, je kombinacija obeh zgoraj omenjenih načrtov, ki del prispevka periodično razdeli v gotovini, del prispevka pa se odloži v skrbniški sklad, ki se plača ob upokojitvi.

Primer načrtov za delitev dobička

Recimo, da podjetje ABC corporation letno zasluži 500.000 USD. To podjetje zaposluje tri zaposlene, X, Y, Z. Zdaj vsi zaposleni zaslužijo 400.000 USD, 200.000 USD in 400.000 USD. Družba ima politiko 10-odstotnega načrta delitve dobička.

Rešitev:

Zato se dobiček v višini 50.000 USD (kar je 10% od 500.000) razdeli med zaposlene kot pod:

  • O: 20.000 USD (50.000 × 400.000 / 1.000.000)
  • B: 10.000 USD (50.000 × 200.000 / 1.000.000)
  • C: 20.000 USD (50.000 × 400.000 / 1.000.000)

Pravila načrta za delitev dobička

Načrt delitve dobička je način, ki se uporablja za največje zanimanje zaposlenih v organizaciji. Preprosto pravilo tega načrta je, da več kot podjetje zasluži dobiček, več zaposleni v organizaciji zaslužijo kot nagrado. Tako obstaja neposredna povezava med prizadevanji zaposlenih v organizaciji in spodbudami za delitev dobička, ki jih prejemajo od organizacije. Tako ta načrt pomaga doseči, da bodo v organizaciji koristili vsi, tako zaposleni kot podjetje.

Razlika med načrtom 401 (k) in načrtom delitve dobička

Zelo pomembna razlika med načrtom 401 (k) in načrtom delitve dobička je v tistih, ki prispevajo k načrtu zaposlenega. Po prvem načrtu zaposleni sam prispeva k načrtu za naložbo v pokojninski načrt, medtem ko v poznejših pokojninah le ogroža prispevek delodajalca v nasprotju s prvim.

Prednosti

  • Tako zaposlenega spodbuja, da v organizacijo vloži vse več truda in poveča donosnost organizacije.
  • Z več truda prihaja več dobička. Tako je organizacija koristna tudi po izplačilu dodatnih spodbud zaposlenim.
  • Ta spodbujevalni načrt vključuje vrsto, pri kateri se plačilo odloži in prejemnik plačila ob upokojitvi. Tako se povečuje tudi način varčevanja navad v kulturi podjetja.

Slabosti

  • Težišče zaposlenega se s kakovosti dela preusmeri na vedno več dobička.
  • Na ta način se v organizaciji motivira lažna kultura, da ignorira kvalitativni vidik in se osredotoči le na kvantitativni vidik organizacije.
  • Ta vrsta kulture je dolgo časa zelo neugodna, čeprav kratkoročno daje zadovoljive rezultate.
  • Plača posameznika narašča enako kot na podlagi napredovanj, uspešnosti ali zaslug. Tako se nekatere kategorije zaposlenih morda ne bodo počutile motivirane za delo in bi se v organizaciji bolj potrudile.

Zaključek

Kot smo že omenili, je načrt delitve dobička v današnjem svetu vedno bolj premišljen, saj celotnemu podjetju zagotavlja korist za vse. Tako ta načrt pomaga organizaciji, da raste in dosega višine.

Zanimive Članki...