Kaj je območje proste trgovine?
Območje proste trgovine je trgovinski sporazum, ki ga je mogoče skleniti na regionalni podlagi ali kot trgovinske bloke, pri katerih ni ovir za uvoz določenega blaga in storitev ter za izvoz na določeno območje med državami članicami takega sporazuma. Med priljubljenimi primeri proste trgovine je območje Severnoameriški sporazum o prosti trgovini (NAFTA).
Zgodovina
Prostotrgovinsko območje temelji na sporazumu med državami, ki se združijo, da bi ustvarile skupno platformo za razvoj regije, spodbujale trgovinske odnose s prostim pretokom blaga in storitev, s čimer bi ustvarile številne priložnosti za vse svoje članice. Koncept sega daleč nazaj in temelji na predpostavki, da ima vsak narod določeno prednost glede določenega blaga ali storitev v primerjavi z drugimi. Z omogočanjem vsaki državi članici, da prosto trguje z blagom in storitvami med seboj, ima za posledico optimalno uporabo relativne učinkovitosti in optimizacijo stroškov skupaj z regionalnim razvojem.
Primeri območja proste trgovine
Veliko območja proste trgovine je ustvarjeno za spodbujanje regionalne rasti. Nekatera priljubljena omembe vredna območja proste trgovine so navedena spodaj:
- Severnoameriški sporazum o prosti trgovini (NAFTA): Ustvarjen je bil leta 1994 in odpravlja večino trgovinskih ovir za naložbe med Kanado, Mehiko in Združenimi državami Amerike.
- Združenje držav jugovzhodne Azije '(ASEAN): Ustanovljeno je bilo leta 1967 in ima glavni cilj gospodarske rasti in trgovinskega razvoja svojih držav, in sicer Indonezije, Malezije, Singapurja, Tajske in Filipinov.
- Skupni južni trg (MERCOSUR): Ustanovljen je bil leta 2002 z glavnimi državnimi pogodbenicami, vključno z Argentino, Brazilijo, Paragvajem, Urugvajem in Venezuelo, z glavnim ciljem regionalnega razvoja držav članic.
- Afriško celinsko območje proste trgovine (AFCFTA): Ustanovljeno je bilo leta 2018 in je nedavno območje proste trgovine in vključuje večino vseh afriških držav (od danes 29 držav) za spodbujanje prostega pretoka blaga in storitev v regiji članici.
- Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA): Ustanovljeno je bilo leta 1960, sestavljajo ga Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica kot države članice z glavnim ciljem povečanja proste trgovine med svojimi članicami ter regionalne rasti in gospodarskega razvoja.
Območje proste trgovine v primerjavi s skupnim trgom
Razlika med obema je navedena spodaj:
| Osnova | Območje proste trgovine | Skupni trg | ||
| Definicija | V skladu s tem je gibanje dela in kapitala med državami članicami omejeno; vendar ni omejitev za trgovino z blagom in storitvami. | V skladu s tem se lahko delo in kapital prosto gibljejo med državami članicami; vendar pa gospodarske politike vsaka država članica vodi neodvisno. | ||
| Primeri | Priljubljeni primeri so NAFTA itd. | Primeri priljubljenih skupnih trgov so Karibska skupnost in skupni trg (CARICOM). | ||
| Trgovina z drugimi državami (nečlanicami) | Na tem področju ima lahko vsaka država članica drugačno tarifno trgovinsko strukturo za trgovino med državami nečlanicami. Če imajo države A, B in C na primer sporazum o prosti trgovini in države A in B sklepajo pogodbe z državo D (nečlanico), imajo lahko drugačno carinsko strukturo trgovine z državo D. | V okviru skupnega območja bo imela vsaka država članica enako trgovinsko strukturo za trgovino med državami nečlanicami. Če imajo države A, B in C na primer sporazum o skupnem trgu, države A in B pa trgujejo z državo D (nečlanico), bodo imele enako tarifno trgovinsko strukturo z državo D. |
Prednosti
- Prosta trgovina spodbuja razvoj vseh držav članic z napredovanjem primerjalne prednosti vsake države članice, kar jim omogoča, da izvozijo blago ali storitve, pri katerih imajo večjo učinkovitost in tehnično znanje v primerjavi z drugimi državami članicami, uvozijo pa tiste, kjer imajo manj prednost.
- Druga prednost, ki jo prosta trgovina ponuja pri spodbujanju ekonomije obsega, pa tudi več možnosti za zaposlitev ljudi iz teh držav članic.
- Prosta trgovina razvija trgovinske odnose med državami članicami, kar vodi tudi v razvoj različnih sorodnih sektorjev, kot sta potovanja in gostinstvo.
Slabosti
- Prosta trgovina ima samo po sebi slabost, saj vodi do popolnega zaprtja nekaterih panog, kjer imajo druge države članice primerjalno prednost. Posledično se prekomerno zanašamo na takšne izdelke, kar vodi v monopolne razmere.
- Prosta trgovina, ki se spodbuja z glavnim namenom regionalnega razvoja, je privedla do koncentrirane rasti, saj je le malo držav članic pridobilo večjo moč kot druge.
- Države članice zahtevajo natančen nadzor, da se izognejo izmenjavi blaga in storitev, ki škodujejo javnemu zdravju in nacionalni varnosti.
Zaključek
Območje proste trgovine je eden izmed številnih mednarodnih trgovinskih sporazumov, s pomočjo katerih se različne države združujejo, da bi ustvarile konkurenčno tržno krajino s končnim ciljem ustvariti bolj poenostavljeno trgovinsko in tarifno strukturo. Poleg tega to področje spodbuja učinkovitost in širi tržno osnovo za države članice. Vendar je primerno opozoriti, da morajo države, ki nameravajo biti del območja proste trgovine, ustvariti uravnotežen kompromis, da zagotovijo, da konkurenčnost domače industrije ostaja nedotaknjena, hkrati pa izkorišča večja baza povpraševanja držav članic.
