Kaj je popust na obveznice?
Diskontne obveznice, ki jih je treba plačati, so obveznice, ki jih družbe izdajo z diskontom in se zgodijo, ko je kuponska stopnja, če je ponudba nižja od prevladujoče tržne obrestne mere. Takšne obveznice trgujejo po ceni, ki je nižja od njihove nominalne vrednosti.
Kako deluje?
Če podjetje izda obveznico po kuponski stopnji, ki je nižja od tržne obrestne mere, vlagatelj obveznic podjetja ne bo kupil, ker bo prinesla nižji donos njegove naložbe v primerjavi s trgom. Poleg tega se bo podjetje v takem scenariju soočalo z izzivi pri zbiranju denarja z obveznicami.
Tako bo izdajatelj, da bo donos svojih obveznic izenačil s trgom, znižal ceno izdaje obveznice. Recimo, da bo izdana obveznica v višini 1000 ameriških dolarjev za 950 ameriških dolarjev. To pomeni, da bo vlagatelj subjektu za nakup obveznice plačal ceno izdaje v višini 950 ameriških dolarjev, v zameno pa bo zaslužil znesek kupona na nominalno vrednost, in v času zapadlosti bo kot vrednost zapadlosti prejel znesek nominalne vrednosti 1000 ameriških dolarjev.
Ta transakcija bo imela za posledico povečanje kapitala vlagatelja, saj se mu povrne znesek nominalne vrednosti, kar ima za posledico kapitalski dobiček v njegovi roki.
Oblikovanje diskontne obveznice
Za določitev, kolikšen popust mora družba ponuditi med izdajo obveznice, se uporablja koncept TVM. V skladu s tem je emisijska cena obveznice vsota sedanjih vrednosti vseh kuponskih plačil in trenutna vrednost odkupnega zneska.
Primer
Denimo, da ABC Inc. načrtuje zbiranje sredstev z izdajo 5-letne obveznice z nominalno vrednostjo 1000 ameriških dolarjev s kuponsko stopnjo 5% na leto. Vendar pa je v času izdaje prevladujoča tržna obrestna mera je znašala 6%. Zdaj mora podjetje izdati obveznico s popustom, da nadomesti donosnost naložbe imetnikov obveznic.
V tem primeru bo podjetje svojo emisijsko ceno določilo z izračunom sedanje vrednosti (PV) kuponskih izplačil in zneska zapadlosti. Sedanja vrednost obveznice se izračuna z diskontiranjem zneska kupona in zneska zapadlosti s stopnjo donosa podobnih obveznic na trgu, ta stopnja pa je znana tudi kot donos do zapadlosti (YTM).
V našem primeru bo obrestna mera YTM znašala 6% letno, saj gre za prevladujočo tržno obrestno mero za podobno obveznico.
Rešitev:
PV plačila kupona = (nominalna vrednost * stopnja kupona) * Faktor popusta PV @ diskontna stopnja- PV plačila kupona = (1000 $ * 5%) * (1 / (1 + 6%) 1 ) + (1000 $ * 5%) * (1 / (1 + 6%) 2 ) + (1000 $ * 5%) * (1 / (1 + 6%) 2 ) + (1000 $ * 5%) * (1 / (1 + 6%) 3 ) + (1000 $ * 5%) * (1 / (1+ 6%) 4 ) + (1000 USD * 5%) * (1 / (1 + 6%) 5 )
- PV plačila kupona = 210,62 USD
- PV vrednosti zapadlosti = 1000 USD * (1 / (1 + 6%) 5 )
- PV vrednosti zapadlosti = 1000 USD * 0,747258
- PV vrednosti zapadlosti = 747,26 USD
- Cena obveznice = 210,26 USD + 747,26 USD
- Cena obveznice = 957,88 USD
Tako bo XYZ Inc. izdala svojo obveznico po emisijski ceni 957,88 USD, da nadomesti donosnost naložbe imetnikov obveznic.
Vnos dnevnika s popustom na obveznice
Nadaljujemo z zgornjim primerom, da razumemo vpis popusta na obveznice, plačljive v knjigah XYZ Inc.
- Ob izdaji obveznic z diskontom bo družba evidentirala izdajo obveznic in evidentirala izgubo zaradi izdaje z diskontom z naslednjim zapisom v reviji:
- Ob koncu vsakega leta bo podjetje izvedlo kuponska plačila in amortiziralo popust na obveznice, tako da ga bo zaračunalo na Obrestni račun kot:
To bo povečalo stroške obresti, tako da bodo enaki efektivni stopnji donosa imetniku obveznice.
- Po koncu življenjske dobe obveznice bo naslednji odpis sprejet kot odkup obveznic.
Zaključek
Popust na obveznice običajno nastane, ko se obveznice izdajo po kuponski stopnji, ki je nižja od prevladujoče tržne obrestne mere (YTM) za podobne obveznice. Popust je treba obračunati v izkazu poslovnega izida izdajatelja kot odhodek in amortizirati med življenjsko dobo obveznice.
